01 Cerkve

Cerknica, cerkev Marijinega rojstva, foto Tine Schein
Podelitev cerkniškega okoliša leta 1040 oglejskemu patriarhu Poponu s strani kralja Henrika III. časovno opredeljuje obstoj cerkniške pražupnije.

Cerknica, cerkev Marijinega rojstva, foto Tine Schein
O slavni zgodovini cerkve priča tudi eno izmed
najstarejših razpel v tem delu Evrope, datirano med
letoma 1220 in 1230, hrani ga Narodna galerija v Ljubljani.

Cerknica, cerkev Marijinega rojstva, foto Tine Schein
Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1265 (ad ecclesiam de Cirqueniz), župnika Leopolda pa leta 1261.

Cerknica, cerkev Janeza Krstnika, foto Tine Schein
Cerkev je omenjena v Popisu cerkva na Kranjskem, ki ga je naredil generalni vikar in vizitator oglejskega patriarha Pavel Bizancij leta 1581, morda krstna kapela župnijske cerkve.

Cerknica, cerkev sv. Roka, foto Tine Schein
Cerkev sv. Roka, ki je zavetnik zoper kugo, »črno smrtjo«, kot so jo imenovali, se omenja že leta 1585 v odloku nadvojvode Maksimilijana o cerkniški župniji.

Cerknica, cerkev sv. Roka, foto Tine Schein
Cerkniški župnik Anton Štefanič je leta 1594 prosil oglejskega patriarha za blagoslov novega pokopališča.

Cerknica, tri cerkve, foto Tine Schein
Na levi strani cerkev sv. Roka, v sredini cerkev Marijinega Rojstva, na desni cerkev Janeza Krstnika.

Begunje pri Cerknici, cerkev sv. Jerneja, foto Tine Schein
Cerkev sv. Jerneja v Begunjah je bila prvič omenjena leta 1320. Današnja stavba je z začetka 20. stoletja. Njeno predhodnico iz leta 1618 je varoval protiturški tabor. V kraju je še kapela sv. Ožbolta, nekdanji prezbiterij gotske cerkve.

Begunje, cerkev sv. Jerneja, foto Tine Schein
V cerkvi je kip Marije, reprodukcija Madonne iz Trapanija na Siciliji. Izvirnik je iz 16. stoletja, begunjska Marija pa je dve stoletji mlajša.

Bezuljak, cerkev Marijinega vnebovzetja, foto Tine Schein
Cerkev so povečali in barokizirali leta 1743, obnovili sredi 90. let 20. stoletja.

Bezuljak, cerkev Marijinega vnebovzetja, foto Tine Schein

Bezuljak, cerkev Marijinega vnebovzetja, foto Tine Schein

Bločice, cerkev sv. Primoža in Felicijana, foto Tine Schein
Cerkev je prvič omenjena leta 1397 ... provderschaft . . . sand Preims da selb zw . . . Oblaczicz

Bloška polica, cerkev sv. Vincencija, foto Tine Schein
Cerkev sv. Vincenca je navedena v Popisu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, ko so pobirali protiturški davek; cerkev je izročila en bakren kelih. Kasetiran in poslikan lesen strop z letnico 1693.

Brezje, cerkev sv. Jurija, foto Tine Schein
Na zvonu je napis: Nikolaj Boset gos mich z letnico MDCLXV, kar pomeni, da ga je vlil znani zvonar Boset leta 1665.

Brezje, cerkev sv. Jurija, foto Tine Schein

Cajnarje, cerkev sv. Jurija, foto Tine Schein
Cerkev se omenja v Bizancijevem Popisu cerkva na Kranjskem iz leta 1581.

Dobec, cerkev sv. Lenarta, foto Tine Schein
Cerkev se omenja v listini iz leta 1322  ... in villa Dobetz iuxta sanctum Leonhardum de plebe sancte Marie in Zirknicz ... Cerkev sv. Lenarta v Dobcu, podružnica župnije sv. Marije v Cerknici.

Dobec, cerkev sv. Lenarta, foto Tine Schein

Dolenja vas, cerkev sv. Lovrenca, foto Tine Schein
Cerkev se prvič omenja leta 1581 v Bizancijevem Popisu cerkva na Kranjskem, na portalu cerkve pa je vklesana letnica 1616. Delno poslikan lesen kasetiran kor je z začetka 18. stol.

Dolenja vas, cerkev sv. Lovrenca, foto Tine Schein
Znotraj so trije zlati oltarji: veliki zlati oltar sv. Lovrenca s konca 17. st. s sliko mučeništva sv. Lovrenca, južni stranski oltar sv. Marjete z začetka 18. st. z oljno sliko sv. Marjete, severni stranski oltar sv. Antona Padovanskega.

Dolenja vas, cerkev sv. Lovrenca, foto Tine Schein
Cerkev sv. Lovrenca je leta 1630 darovala 4 goldinarje za izdelavo orgel v župnijski cerkvi v Cerknici.

Dolenje Jezero, cerkev sv. Petra, foto Tine Schein
Cerkev sv. Petra je navedena v Bizancijevem Popisu cerkva iz leta 1581. Lesen kasetiran strop iz leta 1682 sta dala postaviti in poslikati cerkniški župnik Gregor Červič ter sodnik Andrej Logar. 

Gorenje Jezero, cerkev sv. Kancijana, foto: Tine Schein
Cerkev sv. Kancijana, zavetnika pred povodnjo, je omenjena leta 1526 v Popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. Oglejski škof Luka Bizancij je 17. junija 1558 posvetil oltar sv. Kancijana in vanj položil sv. relikvije mučencev.

Gorenje Otave, cerkev sv. Andreja, foto: Tine Schein
Cerkev se omenja v urbarju za Vipavo iz leta 1499 kot Sand Andre. Pripisano je, da »Berenhart daje od dveh polkmetij po 90 šilingov«. 

Grahovo, cerkev sv. Matere Božje, foto Tine Schein
Cerkev, posvečena Marijinemu brezmadežnemu spočetju, je bila prvič omenjena leta 1526. Okoli nje je bilo do epidemije kolere v 19. stoletju tudi pokopališče. Zgorela je leta 1943. Novo so po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika zgradili leta 1993.

Ivanje selo, cerkev sv. Hieronima, foto Tine Schein
Današnjo cerkev svetega Hieronima naj bi kot protiturški tabor zasnovali že v 16. stoletju. Do leta 1796, ko so zgradili baročno cerkev, je tam stala kapelica, prav tako posvečena svetemu Hieronimu. Na vzpetini nad vasico, pri studencu, tik pod današnjo železnico, pa je v zgodovinskih virih iz 18. stoletja izpričana tudi Marijina kapelica.

Izvir sv. Marije Magdalene, foto Tine Schein
Cerkev sv. Marije Magdalene ne stoji več. 'V sredi med Cerknico in Martinjakom je bila tudi nekdaj cerkev sv. Magdalene pod sedanjo novo cesto v Uševku. Studenec, ondi izvirajoči, se še zdaj imenuje studenec sv. Magdalene,' v knjižici Cerknica in njena okolica iz leta 1863 zapiše Andrej Likar, nekdanji cerkniški kaplan.

Kožljek, cerkev sv. Ane, foto Tine Schein
Cerkev sv. Ane stoji izven naselja, v južnem delu, in se jo prvič omenja leta 1594. Enoladijska cerkev je bila barokizirana v začetku 18. stoletja.

Kožljek, cerkev sv. Ane, foto Tine Schein

Laze pri Gorenjem Jezeru, cerkev sv. Brikcija, foto Tine Schein
Cerkev je prvič omenjena leta 1526 v Popisu kranjskih
cerkvenih dragocenosti.

Lipsenj, cerkev sv. Štefana, foto Tine Schein
Cerkev se prvič omenja leta 1526 v Popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. V cerkvi je izredno redek jožefinski oziroma janzenistični križev pot, ki je nastal po letu 1806. Prihaja iz stare grahovske cerkve, obnovljen je bil leta 2019.

Lipsenj, pokopališče sv. Štefan, razpelo, foto Tine Schein

Martinjak, območje, kjer je nekdaj stala cerkev sv. Elije, foto Tine Schein
Cerkev se prvič omenja leta 1526, a so jo leta 1787, v času, ko je vladal cesar Jožef II., zaprli in prepustili razpadanju. Nanjo spominjata bandero in ledinsko ime Elija devc.

Martinjak, cerkev sv. Vida, foto Tine Schein
Cerkev se prvič omenja leta 1526. Lesen kasetiran strop, osrednje kaseta prinaša svetega Vida v kotlu, ki ga objemajo ognjeni zublji, letnica 1621.

Osredek, cerkev sv. Primoža in Felicijana, foto Tine Schein
V cerkvi sv. Primoža in Felicijana iz sredine 16. stoletja so trije oltarji; glavni, posvečen mučencema, je iz leta 1840. Cerkev omenja Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689.

Osredek, cerkev sv. Primoža in Felicijana, foto Tine Schein

Osredek, cerkev sv. Primoža in Felicijana, foto Tine Schein

Otok, cerkev sv. Primoža in Felicijana, foto Tine Schein
Cerkev je prvič omenjena leta 1468 v listini, s katero sta ključarja otoške cerkve od Mihaela Ritterja iz Podcerkve kupila za 18 ogrskih zlatnikov travnik pri Lazah zadaj za studencem.

Podslivnica, cerkev sv. Frančiška, foto Tine Schein
Cerkev ima na vhodnem portalu letnico 1758. Baročni veliki oltar z osrednjim kipom sv. Frančiška, ki drži v dvignjeni roki križ, je bil postavljen leta 1808. V zvoniku sta dva zvonova iz leta 1922.

Rakek, cerkev Srca Jezusovega, foto Tine Schein
Stara cerkev sv. Urha je vključena v novo, ki so jo povečali po načrtih, ki jih je pod Plečnikovim vodstvom narisal Janez Valentinčič. Novo cerkev so posvetili leta 1938. 

Rakek, cerkev Srca Jezusovega, foto: Tine Schein

Rakov škocjan, ruševine cerkve sv. Kancijana, foto Tine Schein
Cerkev je omenjena v Popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526; takrat je dala 1 srebrn kelih.

Selšček, cerkev sv. Križa, foto Tine Schein
Cerkev je navedena v Bizancijev Popisu cerkva na Kranjskem iz leta 1581. Na cerkvenem portalu je vklesana letnica 1642.

Selšček, cerkev sv. Križa, foto Tine Schein

Selšček, cerkev sv. Križa in Gasparijev spomenik, foto Tine Schein

Slivnica, ruševine cerkve sv. Miklavža, foto Tine Schein
Cerkev je omenjena v Popisu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Mali zvon je imel letnico 1641, vendar je bil konec 19. stoletja poškodovan. Valvasor je leta 1689 zapisal, da je blizu cerkve majhen gozdiček, iz katerega ni mogoče vzeti lesa. Leta 1789 so pod cesarjem Jožefom II. cerkev zaprli, vendar so jo čez nekaj let zaradi prošnje faranov ponovno odprli.

Slivnica, ruševine cerkve sv. Miklavža, fotoTine Schein
Konec 19. stoletja je bila cerkev tako poškodovana, da je logaško glavarstvo ukazalo, da je treba cerkev podreti, vendar se tega ni nihče lotil. Župnik Franc Lakmayer je zbral denar, tako da so cerkev leta 1897 obnovili. Med drugo svetovno vojno je cerkev poškodovalo več granat italijanske vojske.

Slivnica, ruševine cerkve sv. Miklavža, foto Tine Schein
Portal z letnico 1665 še kljubuje času.

Štrukljeva vas, cerkev sv. Jakoba, foto Tine Schein
Cerkev sv. Jakoba, ki je navedena v Popisu turjaškega gospostva iz leta 1667, je takrat pripadala bloški župniji. Cerkev ima tri dragocene oltarje iz druge polovice 17. stoletja.

Sveti Vid, cerkev sv. Vida, foto Tine Schein
Župnijsko cerkev Svetega Vida so začeli graditi leta 1717. Od stare cerkve je ostal le zvonik, današnjo podobo pa je cerkev dobila leta 1903.

Topol pri Begunjah, cerkev sv. Tomaža, foto Tine Schein
Cerkev je navedena v Bizancijevem Popisu oglejskih cerkva na Kranjskem iz leta 1581. Srednjevška, s freskami iz 15. stoletja.

Topol pri Begunjah, cerkev sv. Tomaža, foto Tine Schein

Unec, cerkev sv. Martina, foto Tine Schein
Cerkev je omenjena v Popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Pogorela je v turškem napadu. Leta 1615 so zgradili novo, v baročni stavbi so še vidni gotski elementi. V njej so dela neznane rezbarske delavnice in sodobnejša slikarja Staneta Kregarja.

Unec, cerkev sv. Martina. foto Tine Schein

Zelše, cerkev sv. Volbenka, foto Tine Schein
Cerkev sv. Volbenka je okoli leta 1680 postavil cerkniški župnik in opat Gregor Črvič, imenovan tudi škof. Valvasor je zapisal, da se v njej godi veliko čudežev.

Zelše, cerkev sv. Volbenka, foto Tine Schein
Leta 1784 je imela cerkev sv. Volbenka v Zelšah travnike, ki so jih menjaje uživali vaščani, in 100 goldinarjev glavnice. Darovi v denarju in žitu so znesli 40 goldinarjev in 10 krajcarjev.

Zelše, cerkev sv. Volbenka, foto Tine Schein

Zelše, cerkev sv. Volbenka, foto Tine Schein
Pod Zelše je spadala tudi podružna cerkev sv. Jakoba, ki je stala pri Podskrajniku. Leta 1789 so jo pod Jožefom II. zaprli in prepustili propadu.

Zelše, cerkev sv. Volbenka, foto Tine Schein
Največja umetnina v cerkvi je bila Bergantova slika sv. Volbenka.

Žerovnica, cerkev sv. Pavla, foto Tine Schein
Cerkev sv. Pavla se omenja v listini iz leta 1497, s katero je Jurij Lambergar s Snežnika odprodal od snežniške posesti dva travnika pri jezeru in pri Lipsenju, in sicer cerkvi sv. Pavla v Žerovnici in tamkajšnji bratovščini. 

Žerovnica, cerkev sv. Pavla, foto Tine Schein
Travnika sta za cerkev kupila ključarja te cerkve. Prav tako sta ključarja žerovniške cerkve leta 1519 kupila obdelano kmetijo na Bloški Polici za 19 funtov denaričev od plemiča Jurija Loškega in njegove žene Maruše.

Žerovnica, cerkev sv. Pavla, foto Tine Schein
Leta 1615 je imela cerkev sv. Pavla travnike: Velika loka, Mala ločica, Stopa, Ključ na Plehi in Blate. Imela je tudi mlin v Obrhu v Martinjaku, ki pa so ga leta 1620 prodali.

Žerovnica, cerkev sv. Pavla, foto Tine Schein

Žerovnica, cerkev sv. Pavla, foto Tine Schein
Pokopališče ob cerkvi se omenja leta 1683.