foto Tine Schein
Grad Loško
Grad Loško se v pisnih virih prvič omenja leta 1276 kot dvor na Loki pri Cerknici. Naslednji pisni viri dvor na Loškem omenjajo šele leta 1572 kot posest grofov Auerspergov, ki ga tega leta prodajo Frankoviču. Sredi 17. stoletja je grajsko poslopje v lasti Palmburgov. Listina o prodaji iz leta 1662 nam razkriva, da je tega leta Jurij Joahim plemeniti Palemburg grajsko poslopje s pripadajočo zemljo na Loškem prodal priorju Cirianu iz kartuzijanskega samostana v Bistri. Po ukinitvi samostana v Bistri leta 1782 sta grad in posest Loško prešla v last verskega sklada. Leta 1826 je celotno posest gradu Bistra, kateremu je pripadal tudi grad Loško, kupil Franc Galle. Pred drugo svetovno vojno so bile grajske ruševine in del zemljišča okoli gradu v lasti družine Pogačnik iz Cerknice. Grajske ruševine so med drugo svetovno vojno obstreljevali italijanski vojaki ter jih porušili do temeljev.
Grad Šteberk
Na jugovzhodnem obrobju Cerkniškega jezera, ob vznožju halštatske Križne gore (856 m) z romarsko cerkvijo, nad zaselkom Podšteberk se nahajajo razvaline gradu Šteberk (650 m), ki se v listinah prvič omenja leta 1274 (Stegberch). Romanske ostaline dokazujejo, da je bil grad zgrajen v 12. stoletju na pomembni strateški točki ob poti, ki je povezovala notranjost dežele z Ljubljansko kotlino, s Primorjem in z Dolenjsko. Grad je pripadal oglejskemu patriarhu, pozneje pa so si Šteberški priborili samostojnost. Od leta 1366 je bil Šteberk habsburški fevd. Šteberški so propadli v 15. stoletju, ko so prodali grad in večino posesti. V drugi polovici 15. stoletja so na gradu gospodovali Ellachi, potem so posest dedovali Lambergi s Snežnika, nato Scheyerji, rodbina Prankh, baron Raumschüssl, leta 1635 so grad kupili knezi Eggenbergi in ga pustili propadanju.
Haasberg (Hašperk, Hošperk)
Grad je bil zgrajen na vzpetini med Planino, Planinskim poljem in Uncem v 12. stoletju na posestvu Goriških grofov na pomembnem križišču cest proti Logatcu, Cerknici in naprej na zahod. Prvič se v listinah omenja leta 1295 kot castrum Moevntz. Sprva je tukaj stala značilna romanska obodna grajska zasnova. Leta 1435 so grad pridobili Celjani, 1456 Habsburžani, leta 1614 Eggenbergi, ki so stari grad opustili in ob vznožju vzpetine pozidali nov dvorec.
Karlovški grad
Karlovški grad je bil zgrajen na prepadni skalni polici nad strugo Cerkniščice in požiralnikom Svinjska jama. Med gruščem nekdanjega grajskega obzidja je mogoče opaziti ostanke romanskega stolpa iz 13. stoletja v velikosti 8 x 8 metrov z dva metra debelimi zidovi. Grajsko dvorišče je obdajal zid, ki je bil zgrajen v 14. stoletju, ostanki so najbolj vidni na zahodnem pobočju. Na južni strani je grad varoval obrambni jarek, ki je vsekan v živo skalo, globok je bil do pet metrov.