Gručasto naselje v zahodnem delu Vidovske planote leži ob vznožju hriba Zadele (959 m) ob cesti Begunje – Rakitna. Vas je sredi iglastih gozdov, v preteklosti glavni vir preživetja. Kot pravijo domačini, je vas dobila tako ime zato, ker se pri Kržišču križajo poti z Vidovske planote, Menišije, Borovnice in Rakitne.
V Štiftnem registru (davčni register) grofije Turjak iz leta 18. stoletja vasi Pikovnik, Župeno in Kržišče niso navedene posamezno, temveč je za vse tri vasi skupaj navedenih devet kmetov, ki so imeli v posesti dve hubi. Četrtinsko kmetijo sta imela Matija Pikovnik in Anton Rupar, Matija Korošec in Jožef Korošec sta imela vsak po 17/64 zemlje, Matija Knap in Miha Rot vsak po 3/16, Pavel Knap 13/64, Miha, Gregor Korošec 23/64 ter Štefan Zalar 1/32 hube. Katera dva izmed treh Korošcev sta Kržiščarja, bi morali poiskati v župnijskih matičnih knjigah.
V franciscejskem katastru iz 19. stoletja sta navedena na številki 1 Gregor Korošec, uni Korošec, na številki 2 pa Janez Korošec, leta Korošec. Zanimivo razlikovanje domačega imena z dodanima kazalnima zaimkoma! Leta 1869 je bilo na Kržišču 14 prebivalcev, 1961 jih je bilo 17, 2019 pa jih v treh hišah živi sedem, ena je prazna.
Na številki 1 je lepo ohranjena domačija, ki je vpisana v register kulturne dediščine in je notranjski arhitekturni biser, potreben temeljite strokovne obnove. Pritlična, zidana hiša z dvokapno streho, narejeno na čop, ima vhodni, polkrožno zaključen kamniti portal s sklepnim kamnom, na katerem so letnica 1844 in inicialki gospodarja. Dvokrilna rezljana vrata, vsako krilo je razdeljeno na tri polja, prinašajo rastlinske oziroma cvetlične in geometrijske motive. Na stavbnih vogalih ima hiša šivan rob, izdelan v ometu v drap barvi; okras je tudi nad okni. Na čelu hiše je naslikan preprost geometrijski okras v modri barvi; horizontalna poslikava loči pritličje od zgornjega dela. V notranjosti hiše, ki ima ohranjeno originalno pohištvo in opremo, je velika obokana veža, kuhinja in »hiša« s kmečko pečjo, obdano s klopjo. V stropu nad pečjo so vgrajene »gliste«, leseno ogrodje iz dveh palic, ki sta vtaknjeni v zid, na vogalu peči pa v železno zanko, ki visi s stropa. »Gliste« so uporabljali za sušenje perila, zeli … Zid »hiše« med drugim krasita zidna omarica z lepo oblikovanimi lesenimi vratci in seveda stenska ura z utežmi in poslikano številčnico z lovskim motivom. K domačiji spada tudi kapelica, ki je obrnjena proti hiši, in so jo, po hišnem izročilu naredili kot zahvalo, ker se je član družine srečno vrnil domov. K domačiji sodi tudi nadstropen zidan hlev s senikom; na vrtu je vodnjak z letnico 1873, in je še danes v uporabi.
Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...