Prva omemba kraja: 1355 Grochaw . . . ze Grochaw . . .
Najverjetneje ime izhaja iz osebnega imena Grah. Cerkev, posvečena Marijinemu brezmadežnemu spočetju, je bila prvič omenjena leta 1526. Okoli nje je bilo do epidemije kolere v 19. stoletju tudi pokopališče. Zgorela je leta 1943. Novo so po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika zgradili leta 1993, za kar se je zavzel takratni župnik Metod Lampe. Župnija je bila ustanovljena leta 1871, vodila sta jo tudi botanik Janez Šafer (1838–1903), častni član londonske kraljeve akademije, in v letih 1948–1957 pisatelj Janez Jalen (1891–1966). Grahovo je imelo v preteklosti še dve cerkvi; sv. Miklavž v Dolu na Slivnici, poškodovan med 2. svetovno vojno, je ruševina, o svetem Marku beremo le v starih listinah. V okviru cerkve so leta 1862 organizirali šolo, svoje prostore je dobila 1883, novo so odprli 2002. V Grahovem je učil tudi pisatelj Marjan Tomšič. Leta 1963 je nad vasjo našel tri skelete in zapestnico iz železne dobe, obdobja, v katerega segajo še druge najdbe in ostanki gradišč Na Špički in Zajčjem vrhu nad vasjo. Najznamenitejša izmed sedmih gostiln v furmanskem kraju je bila Perkus, stavbo so podrli leta 2021. V barakah nad vasjo so živeli graničarji, zaradi rapalske meje je cvetel kontrabant. Prirejali so živinske sejme. Vas je v letih 1922 in 1923 dobila vodovod. Pri Fužini so izdelovali sekire in žage, vozove so izdelovali in živino podkovali pri Jernejčkovih, kjer so se po 2. svetovni vojni usmerili v izdelovanje svedrov. Fužina, kulturni spomenik lokalnega pomena, je še ohranjena. Sudetski Nemec Oskar Robert Böhm (1883–1963) je v vasi zgradil mlekarno. Poročil se je z Ivano Drobnič iz Žerovnice. Njun sin Oskar (1921–2013) je bil doktor veterine, univerzitetni profesor in član mednarodnih strokovnih združenj. Znana Grahovca sta tudi dramska igralka Ančka Levar (1915–2005) in prelat Vinko Šega (1917–2013).
Grahovci so ohranili veliko legend, tudi Napoleon naj bi šel skozi vas. Miklavževo cerkev so postavili na mestu, kjer je janičar ugledal Grahovo, ga prepoznal kot svojo rojstno vas, si zasadil meč v srce in kraj je bil rešen. Po drugi razlagi naj bi tam (snežni) plaz zasul več ljudi. Vzpetina Solzno je ime dobila po solzah. Pretakali naj bi jih po eni različici svojci žensk, ki so jih tam v srednjem veku zažgali kot čarovnice, po drugi pa visoke in svetlolase staroselke ob slovanski naselitvi. Skrivni rov naj bi z grahovskega vodil do šteberškega gradu. Po izročilu se je vas najprej imenovala Grofovo, grad naj bi stal na Griču nad vasjo.
Povzeto po prispevku Maruše Mele Pavlin, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...