Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Zala

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
41
1961
13
2021
11

Razgledna vas leži na 842 metrih nadmorske višine. Po jezikoslovcu Francetu Bezlaju je Zala eno tistih krajevnih imen, ki so nastala zaradi verovanja v nadnaravne sile. Izvira iz besede zel, kar je pomenilo hudoben, zloben. Tako so prvi naseljenci dojemali znamenito sotesko pod vasjo.

Zgodovina vasi se je začela pisati leta 1260, ko je oglejski patriarh Turjačanom (Auerspergom) podelil obsežno gozdno posest, kasnejše gospostvo Nadlišek. Posest je omejevala tudi rečica Zala. Tudi v zapisu v srednjeveški nemščini beremo o vodi imenovani Zla. Kmetje, ki so jih naselili Turjačani, so krčili gozdove in kultivirali zemljo. Zala naj bi dala tudi priimek Zalarjem, v urbarju gospostva Nadlišek iz sredine 18. stoletja pa Zalarjev v vasi ni več. Hanže Tekavc, Andrej Tekavc, Štefan Štritof in Andrej Bregar so imeli skupaj zemlje za eno kmetijo, vsak jo je obdeloval četrt. V prvi polovici 19. stoletja pa so v Franciscejskem katastru popisali pet hiš. Na številki ena je prebival Jakob Jakopin, Andrej Tekavc je bil lastnik hiš s številkama dve in tri, na številki štiri je popisan Janez Korošec, Martin Klančar je imel številko pet. Konec 19. stoletja je bilo vaščanov 23. Živeli so v devetih hišah.

Vas se je praznila, ko so propadla podjetja dolvodno ob Cerkniščici. Nekaj upanja prinašata leta 2018 asfaltirana cesta od Svetega Vida do Župenega, ki je krajanom zelo približala Ljubljano, in optično omrežje. Cesto do vasi je občina asfaltirala v 90. letih prejšnjega stoletja.

Vas predstavlja izhodišče za spust v sotesko Zale in Iške. Med prepadnimi stenami, nad brzicami in slapovi, spomladi zacveti endemitni kranjski jeglič, alpski pridih soteski daje tudi več rastlin, ki jih sicer najdemo le v visokogorju. Rečici sta del Natura 200 območja. Iška izvira na severni strani Bloške planote, Zala pa na zahodnem robu Vidovske planote. Gorska vodotoka sta s svojimi pritoki soteski vrezala v dolomite in apnence. Še pred sotesko je lep slap Kotel.


 


Povzeto po prispevku Maruše Mele Pavlin, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...


Fotogalerija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.