Na 800 metrih nadmorske višine na Otavski planoti je sedem hiš. Leta 1464 nadliški urbar omenja Janeza Župana (Supey), po katerem je kraj dobil ime. V jožefinskem vojaškem zemljevidu iz obdobja med letoma 1763 in 1787 je ime vasi zapisano Na Speinem, ena izmed domačij ima še danes domače ime Pri Špajnskih, po družinskem izročilu so pri hiši imeli župana. Franciscejski kataster iz leta 1824 na Župenem popiše pet hiš. Priimek Korošec najdemo na številkah ena in dve, na številki tri je bil Zalar, na štirici Rot, Knap na hišni številki pet. Vaško izročilo o imenu kraja pravi, da so v vasi kuhali »župo«.
Sredi vasi je kapelica s starim Marijinim kipom. Podarila ga je vaščanka, vrhovna predstojnica Marijinih sester v Dobrovi, sestra Leonarda Rot (rojena 1920). Stoji pred njeno domačo hišo. Prav tam je otroštvo in mladost preživel sorodnik, znani slovenski fizik prof. dr. Branko Borštnik (1944-), upokojeni raziskovalec s Kemijskega inštituta in profesor z Univerze v Ljubljani.
Pred 2. svetovno vojno so se vaščani preživljali s kmetijstvom in priložnostnimi deli. Živine v vasi ni več, zato je tudi obdelane zemlje manj. Pred in še nekaj let po 2. svetovni vojni pa je na velike kmetije na Otavskem je prišlo tudi po petnajst koscev. Župenci so čez zimo hodili tesat po gozdovih, izdelovali so zobotrebce in suho robo, pri dveh hišah so delali nože. V vasi so imeli tudi klepača, ki je popravljal lonce, iz jugoslovanskih dinarjev izdeloval poročne rinke in delal vžigalnike. Kasneje so nabirali rastline za farmacevtsko industrijo. Prašičke, kot pravijo jesenskemu podlesku, zajčke in krhliko so odkupovali v trgovini v Cajnarjih, češarke pa so prodajali oljarnama v Begunjah in Dolenji vasi. Žito so mleli v bližnjih mlinih, ki so ju imeli Mahnetovi in Rotovi.
Vas se je z vodo oskrbovala iz štirn, ki so v suši presahnile. Takrat so vodo dobivali po ceveh s sosednjega Beča, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je občina povlekla vodovod s Pikovnika in rešila težave z vodooskrbo. Zadnji pridobitvi v vasi sta optično omrežje in asfaltirana cesta do Svetega Vida. Nov cestni priključek je tudi usmeril promet izven vasi, kar so si krajani želeli. Kadar je zaprta avtocesta, se promet mimo vasi poveča, saj je iz Župenega do Rudnika v Ljubljani le 20 minut vožnje.
Povzeto po prispevku Maruše Mele Pavlin, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...