Podskrajnik je bil do leta 1875 po imenom Skrajnik del Dolenje vasi. Ko se je osamosvojil, je dobil svoje zdajšnje ime. Najstarejše hiše so pod regionalno cesto. Pri kraju sta industrijski coni. Novejšo, bližje Rakeku, je občina s pomočjo denarja iz evropskih strukturnih skladov na mestu skladišča JLA opremila leta 2006; starejša, pod vasjo, je nastala sredi 70. let prejšnjega stoletja.
Na njenem mestu so prvotno pasli živino iz Dolenje vasi, nato so naredili opekarno. Ker je pod industrijsko cono dobra ilovica, so jo kopali vse do Tržišča (vzpetine in arheološkega najdišča nad Dolenjo vasjo). Luknje je zalila voda, dobile so ledinsko ime Luže. V njih so se kmalu naselile vodne ptice in žabe. Cejgujnca, ki je po spominu vaščanov obratovala do leta 1936, je bila Svetova, last družine, ki je imela v kraju tudi lesno trgovino. Nanjo spominja skromna stavba. V smeri Rakeka je na levi strani hišica z rešetkami na oknu, nekdanja pisarna. Anton Svet je s pomočjo sovaščanov leta 1908 v čast Antonu Padovanskemu postavili kapelico. Stoji v zahvalo za srečno vrnitev iz Ameriko, saj je ladjo zajel močan vihar. Del Svetove družine je namreč v Ameriko odšel že v 19. stoletju in ostal razpet med celinama. Ko so Svetovi v ZDA spet odšli leta 1920, so s seboj vzeli tudi kip sv. Antona iz Podskrajnika, v kapelici pa je mesto našel drugi kip in po obnovi leta 2012 prvotni. Cerkev svetega Jakoba je izginila po jožefinskih reformah.
Kraj so pred vojno zaznamovali furmani, gostilni sta delovani pri Svetovih in Zalarjevih, med njima je bilo korito za napajanje živine. V 30. letih prejšnjega stoletja je imel v Podskrajniku Alojz Hren trgovino s kolesi. Ko so leta 1971 zgradili cesto v industrijsko cono, je presahnil eden od dveh vaških studencev. Drugi še teče, pred dobrim desetletjem je presahnil za pet let, domačini menijo, da zaradi miniranja v peskokopu na vasjo, ki bi lahko premaknilo sklade pod zemljo. Prvi peskokop nad krajem so odprli, ko v prvih letih 20. stoletja med Rakekom in Cerknico naredili sedanjo cesto, prej je bila glavna prometna žila zdajšnja stara cesta med krajema. Pesek so nato kopali domačini iz Podskrajnika in Dolenje vasi, porabili so ga za posipanje cest, gradnjo hiš, nekaj so ga tudi prodali.
Povzeto po prispevku Maruše Mele Pavlin, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...