Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Krušče

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
21
1961
10
2021
12

Vas leži na 639 metrih nadmorske višine, malo nad glavno cesto pred Cajnarji. Pred vojno je skozi kraj proti Svetemu Vidu in Blokam peljala glavna cesta, saj jo po Cajnarski dolini še ni bilo. Proti vasi se je odcepila pri Topolu. Dve družini sta prisotnost furmanov dobro izkoristili. Pri Možaku, kjer so se pisali Žnidaršič, so imeli trgovino z lesom in gostilno, Bombačevi so bili trgovci, gospodar je tudi fural. Po drugi svetovni vojni je bila pri Možaku šola za prve štiri razrede. Domačinom in okoliškim prebivalcem je v lepem spominu ostala Možakova cementna miza med kostanjema, kamor so se usedli, se pogovarjali in peli.
Vas je poimenovana po Mihaeu Krustzu. Ime kmeta, ki je vasi dal ime, je zapisano v turjaških urbarjih za gospostvo Nadlišek iz začetka 16. stoletja. Priimka v vasi ni več. V franciscejskem katastru iz leta 1823 sta na Kruščem zabeleženi dve kmetiji, na katerih so se pisali Pavlin.
V vasi ne kmetujejo več, zato se okoliški bregovi zaraščajo, tudi vzpetina Klin na nasprotni strani vasi, kjer so mladi iz Cajnarske doline še v 80. letih prejšnjega stoletja radi smučali. Že na sodobnih smučeh, pred tem so na Kruščem znali narediti smuči iz bukovega ali jesenovega lesa.
Že omenjeni Možakova in Bombačeva hiša sta v lasti prišlekov Janežičevih, v ostalih dveh živijo  Zalarjevi, po domače Stričevi. Gledališki režiser in profesor na AGRFT Tomi Janežič je na Kruščem ustanovil Ustvarjalni center Krušče, kamor zahajajo ustvarjalci iz vsega sveta in na delavnicah povezujejo psihoterapijo in umetnost. Janežičevi so ohranili več kot 100 let starega ovna – črpalko, ki je črpala in potiskala vodo iz Možakovega studenca do hiše, pri Stričevih pa so vodo napeljali v korito pred hišo, kjer se je napajala živina, voda za pitje pa se je zbirala posebej. Okoli vasi je več studencev. Pri koritu rečejo tistemu, kjer se je napajala živina. Mlin, kamor so nosili žito, je bil ob Cerkniščici, ponikovski. Vaščani še vedno radi nabirajo gozdne plodove, ohranili so zanimivi imeni za trnulje, plodove črnega trna, in gobe orjaški dežnik – oparnice in hrastnice.

 

Povzeto po prispevku Maruše Mele Pavlin, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...


Fotogalerija


Dokumenti in multimedija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.