Zahrib na 811 metrih nadmorske višine in le 15 metrov pod vzpetino Hrib leži nad Iško, ob kateri sta nekoč ropotala tudi zahribska mlin in žaga. Iz vasi je lep pogled na krvavopeško skalovje.
Lep pogled ni odtehtal pomanjkanja obdelovalne zemlje, okoli vasi ni skoraj nič ravnine. Konec 19. stoletja je v petih hišah živelo 40 ljudi, danes so naseljene tri, popis je leta 2020 naštel sedem prebivalcev. V Franciscejskem katastru iz prve polovice 19. stoletja beremo o štirih domačijah. Gurenji, pisali so se Tekavc, so živeli na takratni številki 3, Dulenji Tekavci na štirici, Lovrenc Bukovšek je imel hišno številko ena, na dvojki pa je zapisan Andrej Juvančič, Matjon. Ohranjeni so še starejši dokumenti grofije Turjak za gospostvo Nadlišek. Za gospode iz Turjaka so okoli sredi 18. stoletja na zemlji, ki jo je bilo dovolj za pol kmetije, tlačanili Matija Tekavc, Miha Bukovec, Hanže Tekavc in Jernej Tekavc.
Zahrib je ena tistih vasi iz gospostva Nadlišek, kamor so ljudi v želji ali zahtevi, da iz gozda naredijo čim več obdelovalne zemlje, po letu 1260 začeli naseljevati gospodje iz Turjaka. Danes je obdelane malo zemlje, posajeno zato rada popase divjad. Živine v vasi ni več. Vprežno so še po drugi svetovni vojni potrebovali tudi pozimi: za sani in pluženje. Sejali in sadili so samo na mraz odporne kulturne rastline – oves, krompir, zelje … V ostrem podnebju fižol ni nikoli dozorel, zato so enolončnice, kot je kislo zelje, jedli brez njega. Ravnine niso kosili, ampak zasejali in zasadili. Košnja bregov na roke je bila zamudna, za otavo je zato zmanjkalo časa. Dodatni vir zaslužka sta kmečkim družinam prinesla nabiranje češarkov za oljarno v Cajnarski dolini in izdelovanje zobotrebcev.
V Zahribu so ravnali varčno tudi z vodo. Iz izvira Pri koritu so jo domov pripeljati z bačami. Prali so pa kar tam. Pred vasjo stoji lepo vzdrževana kapelica, nejasen spomin jo povezuje s prikazovanjem nekomu iz Matijave družine. Danes naseljene hiše nosijo domača imena pri Jurentnih, pri Matijavih in pri Cenetovih, slednja je ponovno naseljena.
Povzeto po prispevku Maruše Mele Pavlin, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...