Vas v Cajnarski dolini se deli na Zgornje, Spodnje Hruškarje, Ul`ce in Anžkov graben. Proti Cajnarjem jo zamejujeta Cerkniščica in Hruškarski potok, v smeri Bečajev je ločnica cesta. Močvirnati teren, v katerem se pozna vsaka stopinja, se po njih imenuje Stopnak. Most čez Hruškarski potok so zgradili leta 1932, prej je bila tam lesena brv.
Iz še danes neokrnjenega potoka so vodo napeljali v korito sredi vasi za vse, ki niso imeli štirn. V sušnem času pa voda ni pritekla do vasi. Takrat so jo z volmi pripeljali iz Grabna, veliko so jo v škafih na glavah znosile ženske, tam so tudi prale. Leta 1970 so si Hruškarci v dveh letih uredili vodovod. V Grabnu je pred 2. svetovno vojno deloval tudi mlin, ki so ga imeli Gregurjevi (Bečaj).
V eni izmed hiš ob glavni cesti je bila do leta 1947 pošta, med letoma 1952 in 1955 gostilna, še v Kraljevini Jugoslaviji pa je bila tam trgovina. Po vojni so imeli v vasi tudi šolo od 1. do 8. razreda, pred tem so jo obiskovali na Kruščem in v Cajnarjih. Eno leto so v njej našteli kar 34 učencev.
Pred vojno so se Hruškarci preživljali s kmetijstvom, prevozom lesa iz Iške na Rakek, izdelovanjem zobotrebcev, tesanjem na Hrvaškem. Po vojni so nekaj dodatnega denarja zaslužili z nabiranjem češarkov za bližnjo oljarno, pomemben zaposlovalec v Cajnarski dolini pa je bil obrat Iskre. V najboljšem obdobju je tam delalo okoli 40 ljudi.
V turjaškem urbarju za gospostvo Nadlišek iz let 1749–1753 , beremo, da so si eno kmetijo pri Hruškarju delil trije Bečaji. Anton je imel v lasti pol kmetije, po četrt pa Gregor in Nikolaj. Najverjetneje so bili bratje. V Franciscejskem katastru iz leta 1824 je na številki ena vpisan Tomaž Stražišar, Matija Bečaj na številki dve, na trojki Lovrenc Sernel in Pavel Bečaj na štirici. Konec 19. stoletja so v vasi našteli še eno hišo več in petdeset ljudi. Danes je ljudi manj (leta 2020 40) in hiš več.
Hruškarje so vas godcev, iz vasi je prihajal tudi ansambel Bratov Štrukelj. Po ljudskem izročilu je kraj dobil ime po hruškah. V Cajnarski dolini je imela potica pogosto nadev iz suhih hrušk, v Hruškarjah pa poznajo zanimivo ime za ocvirkovo potico – povanca.
Povzeto po prispevku Maruše Mele Pavlin, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...