Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Dobec

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
90
1961
59
2021
64

Prva omemba kraja: 1275 Dobiz  . . . in Dobiz . . .
Vasica, ki se nahaja slabih osem kilometrov severno od Cerknice, je svoje ime bojda dobila po hrastu dobu. Dobec je prvič omenjen leta 1275 kot ozemlje pod upravo kartuzijanskega samostana v Bistri. Bistriška kartuzija je v prihodnjih desetletjih še širila posest. V letih 1321 in 1346 so fevdniki oglejske cerkve Bistri prodali več kmetij, tudi v Dobcu. V urbarju bistriške kartuzije iz leta 1659 je imela bistriška kartuzija v Dobcu pri Cerknici pet celih kmetij in dve polovični. V franciscejskem katastru iz 19. stoletja je navedenih deset kmetov: Matevž Kranjc, Jernej Lovko, Pavel Knap, Štefan Švigelj, Valentin Zrimšek, Gregor Švigelj, Andrej Knap, Blaž Švigelj, Jakob Kranjc in Marko Švigelj. Popis prebivalcev iz leta 1869 ugotavlja, da je v Dobcu živelo 90 ljudi v štirinajstih hišah.
Dobec leži na južnem pobočju Vinjega vrha, ob cesti Begunje–Pokojišče, na višini 697 metrov. Vas je bila vedno tesno povezana z gozdom, saj je večina prebivalcev koristila naravna bogastva in se ukvarjala s kmetijstvom, pastirstvom ... »Takoj, ko smo si lahko oblekli hlače, smo morali delati in še zdaj delamo,« se spominja Jože, ki se je kot otrok ukvarjal s pastirstvom. Njegov priimek Korošec priča o tem, da so se njegovi predniki na Notranjsko priselili iz Koroške, njegov vzdevek F'žnar pa najbrž povezan s fužinarstvom.
S fužinarstvom je povezana zgodba o imenu bližnje Cvekarjeve jame – pravijo, da je zgodba, vsaj delno, resnična. V Dobcu je živel cvekar (izdelovalec žebljev), ki pa je v času Marije Terezije moral prenehati s svojo obrtjo. Zaradi požarne varnosti namreč ni bilo več dovoljeno opravljati tovrstnih dejavnosti v hiši s slamnato streho. Ker je želel obdržati svoj vir dohodka, je s »cvekarstvom« nadaljeval v bližnji jami, kjer naj bi živel kar skupaj z medvedom.
Vodnjak v Dobcu je ena izmed tukajšnjih znamenitosti. Stoji zraven kapelice Lurške matere božje in pod cerkvijo svetega Lenarta, zavetnika jetnikov, ki je bila prvič omenjena leta 1322. Svetemu Lenartu je posvečena tudi Gabrovška kapelica, ki je prav tako v bližini Dobca.
Pri dobškem vodnjaku se začne meniševska naravoslovna učna pot, na kateri spoznamo preplet tukajšnje kulturne in naravne dediščine, saj okolje ponuja mnogo kraških pojavov. Na naravoslovni učni poti vidimo kar nekaj kraških pojavov, pa tudi drugih znamenitosti – Gabrovško jamo, ostanke rimske poti, izvir Brejnice, Dobško lokev, cerkev svetega Lenarta, vodnjak in kapelico Lurške matere božje ob njem. Kip Marije, ki stoji v kapelici, danes prekriti z bršljanom, naj bi pripeljali iz francoskega Lurda.

 

Povzeto po prispevku Miha Jernejčiča, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...


Fotogalerija


Dokumenti in multimedija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.