Prva omemba kraja: 1333 Eywanzed . . . die deorfer . . . Eywanzed . . . tzu der Alben in der gegende …
V poznejših omembah pa kot Eybansgesezz, Eybanscell, Ebassel. Ime kraja je nastalo iz osebnega imena Ivan, beseda selo pa označuje prostor, kjer stoji hiša ali naselbina.
Zgodbo o nastanku kraja je leta 1889 zapisal nadučitelj Peter Repič z Unca: »O postanku Ivanjega sela pripoveduje pravljica, da so v te kraje prišli trije bratje nekega nomadskega naroda, Ivan, Jakob in Lazar po imenu. Ivan je sezidal Ivanje selo, Jakob in Lazar bila pa sta ustanovitelja sosednjih vasi Laze in Jekovce.«
Ivanjci so bili predvsem kmetje, zaradi skromnih obdelovalnih površin pa so začeli predvsem iz leskovih vej izdelovati obroče ali korotle, ki so jih prodali v Trst in tako zaslužili nekaj prepotrebnega denarja. Drug dodaten vir zaslužka je ljudem predstavljalo furmanstvo. Kmetje so s svojimi konji hodili v Planino, kjer so prevoznikom čez Kačje ride pomagali s pripreganjem konj. Poleg tega so v Trst z vozovi vozili les in lesene izdelke. Marsikateri Ivanjec si je tam celo našel službo kot prevoznik ali služabnik. Življenje vaščanov se je zelo spremenilo z železniško progo Ljubljana–Trst, ki so jo uradno odprli leta 1857. Po eni strani je železnica odvzela delo furmanom, po drugi strani pa je ljudem omogočila druge zaposlitve. Tudi Ivanjci so našli delo na postaji ali v čuvajnicah oziroma vahtnicah, kot so jim rekli, spet drugi so šli za kramparje in popravljali tire.
Današnjo cerkev svetega Hieronima naj bi kot protiturški tabor zasnovali že v 16. stoletju. Do leta 1796, ko so zgradili baročno cerkev, je tam stala kapelica, prav tako posvečena svetemu Hieronimu. Na vzpetini nad vasico, pri studencu, tik pod današnjo železnico, pa je v zgodovinskih virih iz 18. stoletja izpričana tudi Marijina kapelica.
Iz Ivanjega sela izhaja nekaj znanih ljudi. Med njimi je pisatelj Ivan Matičič (1887–1979), po domače Cvirglov Janez, ki je poleg strokovne literature za tiskarje in knjigoveze ustvarjal tudi prozo. Umetniško pot sta nadaljevala tudi njegova hči Nada, pisateljica, ki je svoje spomine opisala v delu Moja hoja z očetom, in sin Janez, skladatelj, ki je leta 2006 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ivanjec je tudi pisatelj Gabrijel - Jelo Klančar (1923–2008). Izdal je dve knjigi, v prvi, Korenine, je zapisal osebno in družinsko biografijo. Rodno vasico je naslikal v knjigi Moja popotovanja. V Ivanjem selu je živel tudi duhovnik in misijonar Franc Francis Jager (1869–1941), rojen na Vrhniki, ki je bil v prvi polovici 20. stoletja v Združenih državah Amerike priznan čebelarski strokovnjak. Še en Jager je nekaj časa živel v Ivanjem selu – Janez oziroma Ivan (1871–1959) je bil znan arhitekt, ki je deloval v Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota in je bil v arhitekturnem svetu znan kot graditelj Minneapolisa.
Povzeto po prispevku Petre Trček, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...