Po etimološkem slovarju ime Ravne označuje kraj na obdelani polici manjšega obsega in podolgovate oblike. V Historični topografiji Kranjske ni podatkov o zapisu imena vasi Ravne v virih do leta 1500, kar bi bilo lahko povezano z mlajšo, višinsko kolonizacijo gospostva Nadlišek v 15. stoletju, ko so se naselitveni tokovi obrnili v višje ležeče, hribovite, gozdnate kraje. Območja so bila za kmetovanje manj prijazna, kar se kaže tudi v manjših urbarjalnih obveznostih kmetij na Vidovskem.
V franciscejskem katastru iz 19. stoletja so navedeni na številki 1 Valentin Juvančič, št. 2 Gregor Hiti, št. 3 Miklavž Jakopin, št. 4 Andrej Tekavc, št. 5 Jožef Korošec, št. 6 Jakob Hiti, št. 7 Jožef Jakopin, št. 8 Gregor Turk, št. 9 Gregor Tekavc in št. 10 Matevž Pajk. Ob Opečniku, ki izvira pod Rudolfovim in Svetim Vidom ter teče pod Ravnami, so bili od izvira naprej Jeršičev mlin od Jeršičev, Ravenski mlin iz Raven, Srednja in Jurčkova žaga s Povšečega, Stari Ravenski mlin in Stara Ravenska žaga. Mlini so bili tudi ob vodi, ki s teče med Lešnjaki in Tavžlji in se združi z vodo, ki teče med Tavžlji in Ravnami. Skupaj tečeta kot Črni potok.
Vas leži na Vidovski planoti, tako da je povezana s središčem – Svetim Vidom, kamor so nekateri prebivalci hodili tudi v šolo. Trenutno avtobus oziroma šolski kombi prav do vasi ne vozi, ker ni šoloobveznih otrok.
Povzeto po prispevku Miha Jernejčiča, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...