Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Slivice

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
97
1961
140
2021
178

Prva omemba kraja: 1387 Slibicz . . . dacz Slibicz . . .

V urbarju gospostva Haasberk (1670–1718) so navedeni Luka Puntar, Jakob Lončarič, Jurij Puntar, Andrej Puntar, Anton Puntar, pred njim Jakob, Jurij Juvančič, pred njim Luka, Anton Dragar in Matija Steržaj.

Bližina vodnih nahajališč je bila zelo pomembna, sploh v kraškem svetu. Na območju današnjih Slivic so bile tri luže, ki so nastale zaradi dolomitne podlage v sicer pretežno apnenčastem svetu. Te so služile kot napajališča za živali – tako za konjske vprege furmanov, ki so vozili mimo, kot tudi za domače živali slivskih kmetov. Ta napajališča so pozneje, ko jih niso več potrebovali, zasuli, na mestu enega od njih pa sredi vasi še vedno stoji »štirna«, ki je sčasoma zamenjala prvotno vodno mlako (domačini so ji rekli luža). Poleg štirne pa so igrala za vaški naraščaj.

Kraj sta zaznamovala furmanstvo in kontrabantarstvo. Za vasmi Rakek, Slivice in Unec je po Rapalski pogodbi potekala meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo. Prebivalcem obmejnega pasu so bile izdane obmejne karte. »Promet proti Postojni je včasih potekal skozi Slivice ali po cesti čez Hribce. Odsek ceste, ki gre od pokopališča do železniške proge ter se nadaljuje proti Rakovemu Škocjanu in Postojni, je bil zgrajen v zimi 1963/64. Tu je Gozdno gospodarstvo Postojna prvič uporabilo buldožer pri gradnji gozdnih cest,« pravi Boris Perko. Kraj je v času nastanka franciscejskega katastra iz leta 1823 štel dvanajst hiš. Imel je tudi svojo cerkev, čeprav je ta kar precej oddaljena. »Cerkev svetega Kancijana v Rakovem Škocjanu je včasih spadala pod Slivice,« pravijo krajani. »V spisku hiš v Slivicah iz tistega časa namreč manjkata hišna številka 1 in hišna številka 12. Številko ena je navadno nosila cerkev, drugo manjkajočo pa cerkovnikova hiša. Rakov Škocjan je takrat spadal pod Slivice, zato je k nam spadala tudi tamkajšnja cerkev,« odsotnost hiš s tema hišnima številkama v kraju pojasnjuje Franc Valentin Perko.


 


Povzeto po prispevku Mihe Jernejčiča, objavljen v Sivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...


Fotogalerija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.