Prva omemba kraja: 1384 ze Oblackher Poliz . . . ze Oblackher Politz
Bloška Polica je vas na južnem pobočju Bloške planote. Križišče, ki je v središču vasi, povezuje Bloke s Cerkniško in z Loško dolino ter naprej z Dolenjsko, s Hrvaško, Primorsko in z Ljubljansko kotlino. Za časa Avstro-Ogrske je bila v kraju mitnica in pomožna pošta. Poličani so svoje dejavnosti prilagodili prometni cesti: so iznajdljivi trgovci, gostilničarji, prevozniki, vodniki. Tako je bilo nekoč in tako je še danes.
Daleč nazaj je prvotna vas stala na jugozahodnem obrobju današnjega naselja. Predel se še danes imenuje Sela. V smrekovem gozdičku so še vidne vzdignjene terase. Za življenje vasi sta bila pomembna dva studenca: Grdin in Pri Lipci.
Valvasor je v 17. stoletju zapisal ime kraja kot Oblaker Palliz. Res se zdi, kot da smo blizu oblakom s pogledom na halštatsko Križno goro v ozadju, ki v svojih nedrjih skriva Križno jamo s prosojnimi, zelenimi jezerci s sigastimi pregradami in najdiščem fosilnih ostankov jamskih medvedov. Najdena keramika pa sega v bakreno dobo.
Cerkev sv. Vincenca je navedena v popisu cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, ko so pobirali protiturški davek; cerkev je izročila en bakren kelih. Iz tistega časa se je ohranilo tudi zanimivo ustno izročilo, ko naj bi razborita in pogumna dekla z gnojnimi vilami napadla Turka in ga pokončala.
Neurje, ki se je leta 1965 razbesnelo nad Notranjsko, je hudo poškodovalo cerkev. Toda prav to je pripomoglo, da so odkrili freske s konca 15. stoletja. Nad levim stranskim oltarjem je dobro ohranjen lik škofa, nad desnim lik sv. Marije Magdalene. Na severni steni pa lahko le slutimo Pohod in poklon sv. Treh kraljev. Kasetiran in poslikan leseni strop z letnico 1693 v samem središču prinaša sv. Duha v podobi golobčka, ki ga spremljata angela s trombami. Strop je dal izdelati Janez Pavel pl. Švenk, znameniti starotrški župnik; cerkev tudi danes spada pod starotrško župnijo.
Leta 1883 je bil v tedanjem časopisju predstavljen načrt mitnic, med drugim tudi na Bloški Polici. Izvedenci so trdili, da se na cesti Rakek–Bloška Polica vsak delavnik prevaža po 300 voz, od Bloške Police do Nove vasi po 156 voz in od Bloške Police do Babnega Polja po 84 voz. Zaradi lažjega vzdrževanja ceste so torej na Bloški Polici pobirali cestarino, in sicer za »cesto, ki drži v Ribniško dolino od vsake glave vprežne živine po 5 kron, od gnane živine po 1 krono. Od ceste, »ki po Loški dolini drži do kranjsko-hrvaške meje: od vprežne živine 6 kron, od gnane pa po 1 krono. Od živine, ki se nosi ali vozi se cestarine ne plačuje. Od vsega cestarinskega dohodka na Bloški Polici pripada 28% okrajnemu cestnemu odboru v Logatcu in 72 % okrajnemu cestnemu odboru v Ložu.«
Za vasjo je strelišče na osmih hektarjih, ki spada pod Ministrstvo za obrambo in omogoča streljanje na 300 metrov ali več; pa tudi streljanje na krajše razdalje in dinamične discipline. Pokanje je moteče za ljudi in domače živali, posebej takrat, ko strelci kršijo dogovorjeni red in streljajo tudi v nočnem času, po deseti uri. Poličani pravijo, da se tega navadiš in da ne slišiš. So pa tudi takšni, ki se s tem ne morejo sprijazniti. Zgodi se tudi, da ne spoštujejo niti meje strelišča, kar dokazujejo najdeni tulci nabojev.
Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...