Prva omemba kraja: 1275 Vrersa … in Vrersa …
Za Brezje, ki je od Cerknice oddaljeno manj kot tri kilometre, od Begunj pa le streljaj, dobi obiskovalec vtis, da živi mirno in spokojno. Ima vse, kar mora vas imeti: cerkev, lipo, vaško korito z vodo in »predmestje« Gmajnce.
Vas, ki stoji na levem bregu Cerkniščice oziroma na severnem pobočju Slivnice, se v dokumentih prvič omenja leta 1275 (… in Vrersa …). V listini iz leta 1338 je zapisano, da sta Janez I. in njegov brat Vulfing Šteberška prodala za šestindvajset mark oglejskega denarja samostanu Bistra dve kmetiji na Brezju (za Bresyach) pri Begunjah nad Cerknico, ki sta ležali ob vodi (… in der gegent pey Vegawn ob dem wazzer …). Nikolaj Šteberški je imel leta 1444 na Brezju (Vresa) dve kmetiji in desetino. Leta 1575 je imelo šteberško gospostvo na Brezju (Bresiach) eno kmetijo in pol. Jakob in Jurij Obreza sta imela celo kmetijo, od katere sta letno dajala: 8 funtov v denarju, 2 kokoši in 24 jajc. Jakob, Anžetov sin, ki še ni imel priimka, pa je od polovične hube dajal: 4 funte v denarju, kokoš in 6 jajc. V urbarju samostana Bistra iz leta 1659 lahko preberemo, da so imeli kartuzijani na dveh hubah tri podložnike: Gregor Obreza (Gregor Obresa) je imel celo kmetijo, Matija Obreza (Mathia Obresa) in Jamiše Rožanc (Jamische Roschanez) pa polovični kmetiji. Na Jožefinskem vojaškem zemljevidu iz 18. stoletja je vas označena kot Bresie (Bresne, Bresnie) in jo predstavljajo cerkev in sedem hiš. V Franciscejskem katastru za Kranjsko iz leta 1824 so navedeni naslednji kmetje: na številki 1 Luka Obreza, na št. 2 Jernej Štritof, na št. 3 Jurij Rožanc, na št. 4 Anton Rožanc, na št. 5 Urban Turšič, na št. 6 Matija Lovko.
»Kamena strela ‒ čista in prozorna kakor voda.« Tako je o kameni streli, mineralu, ki sestavlja Zemljino skorjo, imenovanem tudi strelica, bleščeči kamen, zapisal naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec. Pomembno nahajališče kristalov kremena, ki je najbolj razširjen mineral, je tudi na območju Brezja. Kmetje, ki obdelujejo polja, orjejo, občasno najdejo prelepe primerke kamene strele. Na področju v bližini Brezja so poleg navadnih našli še eno zanimivo obliko kamene strele – žezlasti kremen – žezlu podoben zraščen kremen.
V cerkvi, ki je posvečena sv. Juriju in je upodobljen na glavnem oltarju, je več zanimivosti. Cerkev je povezana s kartuzijo Bistra, ki je bila razpuščena leta 1782. Na stranskih oltarjih je na ženski strani sveta Marjeta, ki je delo slikarja Simona Ogrina iz leta 1880, na moški strani pa je zidna freska svetega Silvestra, ki je bila nedavno obnovljena. V prezbiteriju so zanimivi kronogrami ‒ napisi v latinščini, katerih poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico. Iz njih razberemo, da so poznobaročne freske oltarnih nastavkov delo baročnega slikarja Andreja Periča s Štajerskega, na osrednjem kronogramu je zapisan zadnji bistriški prelat Bruno Ortner, na južnem pa cerkniška župnik Gašper Faber in kaplan Ignacij Baraga. Vse to govori o času s konca 18. stoletja, ko so cerkev prenavljali. Tudi zvon, ki je shranjen v cerkvi, nedolgo tega pa se je še oglašal iz zvonika, ima po pripovedovanju Ivana Branclja (Andrejev), ključarja cerkve, zanimivo zgodovino. Za pokoro naj bi ga iz samostana Bistre prinesla ženska − spokornica. Kako? Na to vprašanje pa ni odgovora. Na zvonu je napis: Nikolaj Boset gos mich z letnico MDCLXV, kar pomeni, da ga je vlil znani zvonar Boset leta 1665. Cerkev je imela tudi mežnarijo, od katere je ostalo le še nekaj kamnov. Okolica cerkve in pozidani del naselja sta potencialno arheološko najdišče zgodnjesrednjeveškega značaja.
Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...