Prva omemba kraja: 1371 See … des dorffes ze dem See …
Dolenje Jezero določa neposredna bližina Cerkniškega jezera, saj leži na njegovem severnem obrobju v bližini velikih požiralnikov, kot sta Vodonos in Rešeto.
Cerkev sv. Petra je navedena v Bizancijevem popisu cerkva iz leta 1581. V svoji notranjosti varuje več dragocenosti. Lesen kasetiran strop iz leta 1682 sta dala postaviti in poslikati cerkniški župnik Gregor Červič ter sodnik Andrej Logar. Morda je ta strop dokaz, kako si je človek 17. stoletja predstavljal nebesa, uteho, kaj bo po smrti, saj so poslikave takšne, kot bi gledali nebeški rajski vrt: živobarvne rožice vseh vrst, vitice, angelci. Na poslikanem koru iz leta 1753 pa ne kraljuje samo sveti Peter s ključi in knjigo, temveč tudi drugi svetniki, med njimi znamenita sveta Notburga, zavetnica kmečkega stanu, z grabljami, srpom in voličkom. V cerkvi so trije poznobaročni oltarji, lestenec pa je izdelek javorniške glažute.
Vas je narisana in zapisana na prvem do zdaj znanem zemljevidu Cerkniškega jezera, ki je izšel leta 1551 v knjižici Jurija Wernherja z naslovom Kratko poročilo o čudovitih ogrskih vodah. Gručasta vas, poimenovana dorf Iesera, je v nekakšni ogradi; zanimivo, da je narisana brez cerkve. Na Lazijevem zemljevidu iz leta 1584, ki predstavlja Goriško, Kras, Kočevsko, Kranjsko, Istro in Slovensko marko, je ime vasi zapisano kot Iessero, upodobljeni pa so tudi cerkev, pritoki in požiralniki. Slavni kartograf Gerhard Mercator je na zemljevidu Forum Iulium Karstia, Carniola Histria et Windorum Marchia z začetka 17. stoletja upodobil Cerkniško jezero in vasi ob njem, med njimi tudi Dolenje Jezero kot Jeßera, skupina požiralnikov je označena kot Rescheta. Tudi Valvasor je v Slavi leta 1689 objavil zemljevid jezera z imeni vasi ob njem. Ime zapiše s predlogom na Jeseru, zemljevid prinaša tudi cerkev in ime S. Petri. Franc Anton Steinberg na karti v monografiji o Cerkniškem jezeru iz leta 1758 zapiše ime vasi kot Jeseru.
V vasi sta rojena Gregor Kebe (1799‒1885), ki je leta 1860 v Rokodelskih novicah objavil opis Cerkniškega jezera, in Janez Kebe, duhovnik ter pisec več del o Notranjski. Za občino Cerknica je najpomembnejše njegovo enciklopedično delo Cerkniško jezero in ljudje ob njem, ki je izšlo leta 2011. Za živahen utrip pa je po besedah Marije Leskovec pomembno tudi Gasilsko društvo, pri katerem je bila ustanovljena Kulturna sekcija, prirejali so igre, izkupiček je šel v to, da je društvo delovalo, gostovali so po okoliških vaseh. V vasi delujejo: dve skupini ljudskih pevcev Jezerci in Jezerska tršca ter ansambel Jelen.
V vasi, kjer se lahko pohvalijo s pestro turistično ponudbo − muzej, multivizija, kmečki turizem, prenočišča − si želijo, da bi zmogli obvarovati naravo, ki je ohranjena prav zato, ker niso dopustili grobih, zloveščih posegov, kot so bili projekti Brioni, Gornji Jadran … Glavni promet na jezero gre skozi vas. Obiskovalci bi morali bolj spoštovati red, oznake in ne voziti kar povprek, saj se mnogokrat obnašajo, kot da je jezero njihovo. A jezero ima lastnike. Jezerce, ki se zavedajo, kako neprecenljivo in edinstveno je Cerkniško jezero in okolica.
Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...