Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Selšček

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
129
1961
110
2021
153

Prva omemba kraja: 1260 Gelsach . . . in Gelsach . . . 
Menišija – svet gozdov, travnikov, številnih jam in šestih vasi, med njimi Selšček ob vznožju Špičke (955 m). Vas se kot Gelsach prvič omenja v ustanovni listini bistriške kartuzije. Kartuzija je posest pridobivala tako z darovi kot nakupi; posestna jedra pa je utrjevala tudi z menjavami. Jakob, fevdnik Janeza Šteberškega, je z dovoljenjem svojega gospoda leta 1345 podaril Bistri kmetijo v Selščku (ze Seltzak). Leta 1367 so kartuzijani od Janeza Šteberškega in od njegove žene Jere kupili za štirinajst mark beneških šilingov poldrugo kmetijo v Selščku (in dem dorf cze Elsach). Leta 1379 je Heydel iz Kamnika daroval »v dušno dobro« svojega očeta in vseh prednikov kmetijo v Selščku (cze Zelsach). Leta 1428 je bistriški prior zamenjal z Nikolajem iz Kamnika pol kmetije s pripadajočo desetino v Vrhovljah in v župniji Dob za enake dohodke v Selščku (zu Celschach). Iz urbarja bistriške kartuzije iz leta 1659 (1599‒1659) lahko razberemo, da so imeli kartuzijani v Selščku deset celih kmetij, na katerih so bili naslednji kmetje: vdova Vera Rožman, Jamiše Rožman, Martin Križaj, Štefan Klemenčič, Matija Krajnc, Jernej Tomšič, Primož Mahorič, Anton Legat, Marko Mahorič, Valte Klemenčič. Danes na kartuzijo spominja znak Turističnega društva Menišija. Podružnična cerkev Povišanja sv. Križa ima gotski prezbiterij, na portalu je vklesana letnica 1642.
Vodovod, ki je bil narejen iz borovih brun, ima častitljivo letnico 1884 in je najstarejši v občini. Leta 1957 je zabrnel prvi traktor na meniševskih njivah. Sestavili in obnovili so ga brihtni bratje Stergulec iz Selščka.
V vasi sta se rodila slikar, ilustrator, karikaturist Maksim Gaspari (1883–1980) ter pesnik, pisatelj, publicist Tone Gaspari (1893–1985). Od leta 1981 tu živi in ustvarja Marjan Manček, ilustrator, karikaturist, avtor Hribcev, družine iz pradavnine, ki, se razume, izhaja prav s tega območja. Sin, Mitja Manček, je prav tako filmski animator, stripar in karikaturist. Sociologinja Dušanka Žižek je v knjigi Toku je blu na Cerkniškem (2001) zbrala spomine, ki so zapisani v narečju. Slovenistka Maruša Brozovič, raziskovalka krajevnega govora domače vasi, je napisala knjigo Ledinska in hišna imena v vasi Selšček (2013).
Martin Košir je povedal: »Večletni projekt, ureditev vaškega trga s postavitvijo spomenika Maksimu Gaspariju, smo leta2013 s pomočjo občine Cerknica uspešno zaključili. Načrte za ureditev vaškega središča je napravil arhitekt Marijan Loboda.« Selšček je tudi vas Gasparijevih razglednic, saj skoraj na vseh hišah visijo table, ki prinašajo razglednice, hišne številke in imena ter s tem bogato ljudsko izročilo. Ob koncu leta 2019, za božične in novoletne praznike, so na Cerkvenem griču postavili Gasparijeve jaslice s sedemdesetimi figurami in tako počastili 100-letnico Gasparijevih jaslic.

 

Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...

 

 

 


Fotogalerija


Dokumenti in multimedija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.