Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Štrukljeva vas

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
52
1961
35
2021
35

Štrukljeva vas je naselje ob vznožju Vidovske planote na nadmorski višini 690 metrov. Pod njo je Štrukljevski potok, ki je pritok Cerkniščice; le-ta zbira vode Bloške, Vidovske in Otavske planote in se izliva v Cerkniško jezero. Okrog vasi so izviri, ki so nekdaj imeli vsak svojo funkcijo. Pri izviru Pri koritu so napajali živino, Pri Blaževcu in Pri javorju so ženske prale perilo, izvir Pri javorju ob velikih padavinah zelo naraste, izvir Štefinovo ima stalno vodo. Skoraj iz vseh se žejni lahko odžeja še danes.
Cerkev sv. Jakoba, ki je navedena v popisu turjaškega gospostva iz leta 1667, je takrat pripadala bloški župniji. Cerkev ima tri dragocene oltarje iz druge polovice 17. stoletja, ki se v ljudskem jeziku imenujejo zlati oltarji, kar pomeni, da so leseni, rezljani, pozlačeni in deloma barvani. Cerkev si je leta 1926 ogledal umetnostni zgodovinar dr. France Stele, jo natančno opisal in navedel napotke za obnovo. V poročilu preberemo, da ima star bronast zvon napis v gotski pisavi in letnico 1449. Spomeniški urad v Ljubljani je predlagal nekaj podobarjev, ki bi delo strokovno opravili. Leta 1928 je prišel kipar in podobar Josip Grošelj iz Selc nad Škofjo Loko. Ker je bil predračun zelo visok, se Štrukljevci zanj niso odločili. Delo so naposled zaupali podobarjema Francetu Bečaju in Alojzu Bajcu. Ko je leta 1929 dr. Stele pregledal delo Bečaja, ki je renoviral glavni oltar, in Bajca, ki je obnovil stranska oltarja, je zapisal, »da je delo za oko pravilno izvršeno, vendar se pri obeh oltarjih že spet kažejo črvojedine«. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so nepridipravi vdrli v cerkev in odnesli dragocene lesene kipe.
Vidovski planoti so dolga stoletja gospodovali grofje Turjaški. Njihov dvorec Nadlišek je danes razvalina v zaselku Pajkovo. Štrukljeva vas je, tako kot mnoge vasi na planoti, dobila ime po prvotnem prebivalcu. Prvi, ki je iz vasi zapisan v urbarju Turjaških z začetka 16. stoletja, je Peter Štrukelj (Peter Struckhl). V turjaškem urbarju iz 18. stoletja je navedenih sedem kmetov, ki so imeli skupaj eno celo kmetijo in pol: Martin Štrukelj 9/16 zemlje, Miha Pirman 1/8, Pavel Štrukelj 1/12, Štefan Štrukelj 1/6, Martin Pavlin 7/48 (1/12 in 1/16) ter Pavel Štrukelj in Miha Pirman vsak po 5/24 zemlje. V Franciscejskem katastru za Kranjsko iz leta 1823 so navedeni naslednji kmetje: na številki 1 Janez Štrukelj (Majerček), na št. 2 Tomaž Stražiščar, na št. 3 Jakob Pirman (Mehač), na št. 4 Jernej Štrukelj (Banšek), na št. 5 Matija Štrukelj (Petron Gurejni), na št. 6 Helena Pavlin (Per Fusoveh), na št. 7 Anton Zakrajšek (Petron Dulejni), na št. 8 Jurij Štrukelj (Pavlek).
V vasici so se rodili: Ivan Štrukelj (1880–1952), pedagoški pisec, organizator; Alojzij Štrukelj (1896–1973) je bil prošt v Novem mestu, kar pomeni najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, ki zastopa kapitelj; dr. Pavla Štrukelj (1921–2015), etnologinja, je od leta 1964 pa do 1990 vodila Muzej neevropskih kultur Goričane; Ivo Lah (1896–1979), matematik, statistik, demograf, aktuar, ki pa je po mamini strani tudi povezan s Štrukljevo rodbino. Ivo Lah se je boril na soški fronti in bil borec za severno mejo. Ob petdesetletnici Lahovih števil sta mu Občina Cerknica in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije na rojstno hišo postavila spominsko obeležje.

 

 Povzeto po prispevku Marje Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...

 


Fotogalerija


Dokumenti in multimedija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.