Vasica leži na nadmorski višini 833 metrov na slemenu med dolinama Črnega potoka in Opečnika, pritokov Iške. Izviri so vsepovsod okrog vasi in v njej.
»Tukaj gori, kjer so Krogi in je stara pot za v Ravne, je bila ena hiša in tle je bil en Rudolf, v grabnu je imel korito, in se reče Pri starem koritu. Tam je imel barako.« Tako gre pripoved o prvem Rudofeljcu, ki jo pozna Ana Ivančič (rojena Tekavec, Bahnetova).
V 18. stoletju je bilo na dveh hubah, ki sta pripadali turjaškemu gospostvu Nadlišek, že sedem gospodarjev: Jernej Lešnjak, Matija Rudolf, Jernej Tavželj, Martin Tavželj, Matevž Rudolf, Jernej Rudolf, Matevž Sernel. V franciscejskem katastru iz 19. stoletja je navedenih osem kmetov: na številki 1 Mihael Rudolf (Kajžar), na št. 2 Jernej Rudolf (Gregorc), na št. 3 Matevž Sernel (Sernu), na št. 4 Matija Pirman (Bahne), na št. 5 Jakob Pirman (Zorc), na št. 6 Pavel Rudolf (Paule), na št. 7 Primož Rudolf in na št. 8 Matija Tekavc.
Med obema vojnama je bila marsikatera kmetija zaradi zadolženosti prodana ali pa tik pred tem, da jo prodajo. Pri Stari patošnc' je bila najstarejša proizvodnja mila – žajfe v teh krajih. Ana Ivančič: »Tam so žajfo kuhali, nad studencem, ko smo pasli, so bi tam še cegli. Prodajali so jo v Italijo. V italijanščini 'potassio' pomeni kalij, od tu ime. Nova patošnca je bila pa na Pauletovem. Žajfa se je kuhala iz kosti prašičev, goveda. V lekarni smo kupili lužni kamen, kosti so se kuhale in kuhale, dokler niso razpadle. Mama je to zlila v veliko skledo, povrhu je bila še maščoba, to je pobirala dol in se je tisto strdilo. Potem se je to na kose razrezalo. Patošnca je bila zraven vode. Tu je vsepovsod voda. 1958, ko sem odšla z Rudolfovega, smo še kuhali žajfo. Prali pa smo tudi z bukovim lugom.«
V vasi ima korenine kar nekaj pomembnih Rudofeljcev. Pri Makovcu so imeli trgovino in gostilno, odkupovali so tudi les. Župnik Andrej Makovec (1913−1989) je leta 1954 izdal Popis cerkva in cerkvenih umetnosti v župniji Bloke, v Notranjskih listih se je oglasil dvakrat. Prvič s prispevkom Pravilne oblike imen bloških, trojiških in vidovskih vasi, v katerem je opozoril, da bi morali sestavljavci Krajevnega leksikona prisluhniti ljudski govorici in ne kar po svoje krojiti krajevna imena. Drugič leta 1986 s Popisom mlinov, žag in nekaterih drugih proizvodnih obratov na osrednjem Notranjskem. Mojstrica filmske maske Berta Meglič (1929−2006) je sodelovala pri več kot 200 filmih (Na svoji zemlji, Kekec, Vesna, …) in je dobitnica več nagrad. Njen oče je bil Jožef Tekavec, Bahnetov z Rudolfovega. Leta 1976 je France Tekavec začel na Rudolfovem destilirati sadno žganje in od tedaj podjetje Bahne uspešno deluje, se širi in raste. Ana Ivančič je gonilna sila društva žena in deklet na podeželju Klasje. Sorodstveno je z družino Štritof povezan Franc Gorenc, poveljnik zračnih sil pri zvezi Nato. Karolina Strle, upokojena učiteljica, je mentorica prostovoljka v cerkniškem Varstveno delovnem centru. Janez Škrubej, upokojeni diplomirani inženir računalništva, je leta 1978 kupil kmetijo na Rudolfovem. Bil je direktor največje računalniške firme v Jugoslaviji, Iskra Delte, ki je zaposlovala 2100 ljudi. Leta 2008 je napisal knjigo Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo. Knjiga je izšla tudi v angleščini in na ameriških univerzah velja za priporočljivo branje.
Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...