Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Slugovo

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
21
1961
16
2021
18

Prva omemba kraja: 1441 Stegneach  …in Oblakcher pharr ... ze Stegneach
Gručasta vas leži na slemenu na nadmorski višini 680 metrov. Pod njo sta Štrukljevski potok in potok Gradaščica, ki sta pritoka Cerkniščice.
Slugovo je dobilo ime po prvotnem prebivalcu, po Slugi. Iz Tabel grofije Turjak za inkorporirano gospostvo Nadlišek (1749−1753) lahko razberemo, da so bili v tistem času na Slugovem trije kmetje: Gregor Pavlin, ki je imel četrtinsko kmetijo, danes so na tej kmetiji Naredovi (Kovačevi). Parcele so bile poimenovane: V ograde, Na hribe, Per porobke, Na lopate, V doline, Pod ravne hriba, V reberce … Drugi je bil Anton Sluga (Shluga), tudi ta je imel četrtinsko kmetijo, danes Tekavec (Slugovi), ter Štefan Intihar (Indihar) s polovično kmetijo, danes Štritof (Zimovi); torej so imeli Turjačani v 18. stoletju na Slugovem eno celo kmetijo. V Franciscejskem katastru za Kranjsko iz leta 1824 so navedeni: na številki 1 Anton Intihar, na številki 2 Jurij Tekavc in na številki 3 Miklavž Pavlin.
V 19. stoletju so jugovzhodno od vasi kopali kremenčev pesek in ga odvažali v steklarno v Javornik. Leta 1966 so našli pri obnavljanju ene izmed hiš kamen z letnico 1838 in rudarskim znakom (dve kladivi). Geolog dr. Anton Ramovš pa je zapisal: »V opuščenem kamnolomu južno od Slugova, ob cesti Cajnarje – Lovranovo, severovzhodno od Cerknice, so našli v črnih, precej dislociranih apnencih majhno zanimivo konodontno favno.«
Frančiška Štritof je ohranjala tradicijo, kjer jo je le lahko: »Na vrtu je bila postavljena tudi sušilnica za sadje, pajštaba, ki pa smo jo podrli. Jabolka narežem na krhlje in jih sušim v krušni peči na lesi, takrat ko žerjavica poina. Dosušim pa na vrhu na peči. Sušim tudi drugo sadje: slive, hruške. Dostikrat kar sproti sušim, če vidim, da bo sadje zgnilo.« Frančiška Štritof je tudi zelo lepo predla.
Slugovo je danes vas mladih ljudi. Posebej je vas zaživela, ko so prišle tri ta mlade. Fantje so jih pripeljali iz Loškega Potoka in iz Ribnice. Kljub temu da je vasica odmaknjena in da so zaradi tega odvisni le od lastne iznajdljivosti, lastnega prevoza, saj avtobusnih povezav, razen šolskega avtobusa, ni, so z življenjem zadovoljni.

 

 Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih.Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...


Fotogalerija


Razglednice


Dokumenti in multimedija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.