Sveti Vid je osrednji kraj Vidovskih hribov, ki obsegajo približno 35 vasi in zaselkov. Območje naj bi bilo poseljeno šele med 12. in 15. stoletjem. Naravne razmere so bile kljub precejšnji nadmorski višini za naselitev dovolj ugodne. Kraj se je prvotno imenoval Šivče (Scheuzig). Ime kraja so v 19. stoletju popačili. Uporabljali so toponime Žilce, Šilce in Žilče. Janez Kebe v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem navaja, da sta naselji Žilce pri Svetem Vidu (danes Sveti Vid) in Šivče pri Sveti Trojici (danes Sveta Trojica) ime dobili po Janezu in Primožu Šilcu (Schylletz). Leta 1948 je oblast začela priprave na preimenovanje krajev, katerih imena niso ustrezala duhu časa. Preimenovanja z vladno uredbo so bila opravljena leta 1955. Takrat je Sveti Vid nad Cerknico dobil ime Žilice. Leta 1991 so kraju vrnili ime Sveti Vid. Ime Šivče se je kot del vasi, poleg Purge, Pustega Lajsa in F'rtice, ohranilo do danes.
Župnijsko cerkev Svetega Vida so začeli graditi leta 1717. Od stare cerkve je ostal le zvonik, današnjo podobo pa je cerkev dobila leta 1903. Župnija je bila ustanovljena leta 1864. »Legenda pravi, da so bile najprej Šivče, nato pa je Krištanov hlapec začel videvati luč na vrhu hriba. Ljudje so to razumeli kot znamenje, zato so tu postavili cerkev, okrog pa so se potem gradile nove hiše,« pravi Silva Šivec. »To je Purga. Pust Lajs in F'rtica pa sta se začela razvijati po prvi svetovni vojni,« doda predsednik krajevne skupnosti Sveti Vid Marko Nared.
Ob potokih je nekoč delovalo na desetine žag in mlinov. V gozdovih so žgali oglje, pridelovali pa so tudi apno. Razširjena je bila domača obrt izdelovanja različnih lesnih proizvodov, še največ zobotrebcev, ki jih izdelujejo še danes. Dopolnilni vir zaslužka je bilo nabiranje zdravilnih zelišč, za ljubljanske odjemalce pa so menda lovili celo žabe in jih peš nosili v Ljubljano.
Gostilne Pri Bavdku že okrog dvajset let ni več, prav tako kot ne številnih drugih. Včasih jih je tu delovalo kar pet: Bavdkova, Ruparjeva, Zalarjeva, Ponikvarjeva in Zimova. »Vsaka druga hiša je bila gostilna,« pravi Silva Šivec. Zato ne čudi zanimivost, da so pri Svetem Vidu že leta 1906 ustanovili društvo za boj proti alkoholu.
Silva Šivec v Hiši na Purgi obuja kulturno in družabno dogajanje pri Svetem Vidu. Za številne turiste, ki pridejo v vas, so včasih poskrbeli kar vaščani sami. »V naš kraj prihaja mnogo kolesarjev in pohodnikov. Če je kdo potreboval prostor za postavitev šotora ali prenočišče, smo bili pripravljeni pomagati,« pravi Gorazd Kočevar. »Pozimi pa sem hodijo plezalci,« doda Domen Kočevar, »navdušuje jih leden slap Kotel.« Kolesarje privablja ozka cesta, na kateri ne srečajo veliko avtomobilov.
Včasih sta bili tu dve trgovini, pa tudi knjižnica, čevljar, kovačija, mizarska delavnica, pošta, občina ... »Še prvo smučarsko vlečnico tu naokrog smo imeli, s Cerknice so hodili gledat, kako to zgleda,« pravi Viktor. Pri Svetem Vidu je delovala tudi šola. Ustanovljena je bila leta 1822. Pouk je potekal do leta 1962. Občina Cerknica je zaradi slabega stanja staro šolo porušila leta 2018.
V vasi danes deluje nekaj društev – Prostovoljno gasilsko društvo Sveti Vid, Sabina vodi društvo Medius, tu sta še Planinsko društvo Sveti Vid in Lovska družina Žilce. Lovska družina je še edina ustanova, ki namesto Svetega Vida nosi ime Žilce. »Tudi v času preimenovanja sem vedno govoril, da sem od Svetega Vida, uradno pa sem moral pisati, da sem iz Žilc,« se spominja Viktor. Delovali sta še Turistično društvo Sveti Vid in Društvo ljubiteljev narave Vidovski hribi.
Povzeto po prispevku Miha Jernejčiča, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...