Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Pikovnik

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
16
1961
17
2021
12

Na vasico, ki jo sestavljata dve domačiji, je pred stoletji vplivala bližina meje med bistriškim in turjaškim gospostvom. Turjaški urbar iz 18. stoletja Pikovnika (bei Pickaunig) ne navaja posebej, temveč le skupaj s Kržiščem in z Župenim. Med devetimi kmeti iz treh vasi je zapisan tudi Matija Pikovnik s četrtinsko kmetijo.
Koščakov stari ata je pripovedoval, da se je temu delu prvotno reklo Na Klancu. Stavba je bila samo ena; poslopje je bilo staro čez 500 let in so mu rekli hišica. Med ljudmi so še žive pripovedi o turjaških gospodih in njihovih pomerkačih (oskrbnikih, čuvajih zemlje), ki niso dovolili, da bi nabirali škrbinko, rastlino, ki so jo kmetje dajali prašičem. Zadnji pomerkač je bil Purkart. Janez Koščak je razložil: »Rastla je bolj ob vodah, po logeh. Tam, kjer pravimo Pri Periščah, je voda od studenca, ki gre proti Zali notri; tam je rastla škrbinka. Moja mama so še hodili nabirat to rastlino.«
Vasica stoji na območju, ki je poraslo s strnjenimi gozdovi. Leta 1782, ko je cesar Jožef II. razpustil kartuzijo Bistra, sta Pikovničana dobila vsak po en taliček gozda. V predelu, ki mu pravijo Občina, ob cesti proti Rakitni, je stala žaga na paro, lokomobila. Delovala je do druge svetovne vojne. Janez Koščak je pojasnil: »Borovničani imajo tukaj okrog dosti gozda, tako so bili tudi zadnji lastniki iz Borovnice: Petrič, Majaron in še eden. Poznal sem Lovrota, ki je žage brusil, zaposlena sta bila tudi gajterist in mašinerist. Poleg žage je bila tudi hiša za gozdne delavce, ki je bila zrihtana, imeli so lepe kleti. Videl sem jih, ker sem tam okrog pasel. Redili so tudi kravico in dva pujska, okrog je bila dobra paša. Furmani iz Bezuljaka so hodili po deske in jih vozili na Rakek, večinoma s konji. Mlin pod Pikovnikom je stal ob potoku Zala in je mlel še med obema vojnama. Tam, kjer je bil maln, se še pozna. Tisti poti se reče Malnska pot in pelje do malna. Bil pa je na Laščanovem logu.«
V Franciscejskem katastru za Kranjsko iz leta 1824 je naveden Gašper Pikovnik (Ta Dulaini), rojen leta 1800; do prve svetovne vojne je bil v vasi prisoten priimek Pikovnik. V Franciscejskem katastru je zapisan tudi Martin Klančar (Pikovnik Gurni). Koščak je na Pikovnik prišel z Župenega leta 1906/07. Na kamnitem vhodnem portalu je letnica 1923.
Elektriko so pri Pikovniku dobili leta 1957; trofazni tok pa 1964. Ko so leta 1980 naredili novo transformatorsko postaja, se je tudi oskrba z elektriko izboljšala. Blizu hiš je postavljen daljnovod, ki je moteč, ker je preblizu hiš. Vodovodni sistem Pikovnik je bil zgrajen leta 1995 in oskrbuje sedem vasi. Pravijo, »da je voda krasna, verjetno najboljša v cerkniški občini«.

 

Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...

 


Fotogalerija


Razglednice


Dokumenti in multimedija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.