Prva omemba kraja: 1260 Topol . . . villula iuxta Vegvn que vocatur Topol …
Topol – vas, dobra dva kilometra oddaljena od Begunj pri Cerknici, je ime dobila po topolu. Leži na nadmorski višini 636 metrov, ob vznožju Krstnega hriba. Vodi, ki teče med Otavami in med Kranjčim, Topolci pravijo Mala Cerkniščica. Pod Topolom se izliva v Veliko Cerkniščico. Voda je v preteklosti poganjala Jagrovo in skupno Topolsko žago.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v vasi leta 2015 prebivalo 71 oseb, med njimi pa najdemo kar nekaj umetnikov. Okolje je očitno naklonjeno tudi podjetništvu, saj imajo v vasi sedež avto servis, računovodstvo, humanitarno društvo in Kmetijo pod topolom.
Vas Topol se prvič omenja v ustanovni listini bistriške kartuzije iz leta 1260. Ulrik III je bistriški kartuziji med drugim podaril tudi pet kmetij v vasi Topol pri Begunjah. Iz bistriškega urbarja iz leta 1659 je razvidno, da je imela kartuzija v Topolu pet celih kmetij in eno četrtinsko kmetijo. V franciscejskem katastru iz 19. stoletja piše, da so v Topolu gospodarili: na številki 1 Janez Bonač, št. 2 Anton Tomšič, št. 3 Gregor Tomšič, št. 4 Pavel Krajnc, št. 5 Miha Ulaga, št. 6 Lorenc Primšek, št. 8 Mihael Kranjc, št. 9 Lorenc Meden, št. 10 Anton Ulaga in št. 11 Jožef Zrimšek. 24. maja 1906 je pogorelo kar enajst poslopij topolskih kmetov.
V vasi stoji srednjeveška cerkev svetega Tomaža s freskami iz 15. stoletja. Cerkev je vpisana v register nepremične kulturne dediščine. Naključnemu obiskovalcu vasi pa zaradi nizkega zvonika in lege ob vznožju griča hitro »uide«.
Vika Turšič je hči Janeza Kranjca, organista, zborovodje in skladatelja, častnega občana Občine Cerknica, ki je 40 let vodil pevski zbor Tabor ter napisal okrog 1.000 pesmi, med drugim tudi Na lepi Menišiji, ki je postala himna tradicionalne istoimenske kulturne prireditve v Begunjah. »Oče je bil glasbeni samouk, do leta 2007 je bil organist v begunjski cerkvi, bil je zborovodja in skladatelj, za glasbo pa je navdušil tudi nas,« pravi. Osnoval je pevsko skupino Dekleta z Menišije, kar je bil nekakšen družinski pevski zborček, dekleta pa so nastopala na prireditvah, kot je na primer Prijatelji, ostanimo prijatelji. Tako niti ni presenetljivo, da se z glasbo na tak ali drugačen način še vedno aktivno ukvarjajo tudi njegove hčere, vnukinje in vnuk. Poleg Vike še Pia Janja Kranjez, Martina Mele in Petra Kovačič, vnukinja Katarina Skuk in vnuk Tine Turšič, ki oblikuje tudi unikatne lesene izdelke. Iz Topola je bil doma tudi Janez Bonač (1832–1863) duhovnik, nabožni pesnik in pisatelj. V vasi prebiva še nekaj umetnikov, na primer pisateljica Palmira Korenčan, pa njen mož, glasbenik Jože Korenčan, sem pa sta se priselila še akademski grafik Bojan Klančar in njegova žena Mihaela. »V Kmetiji pod topolom je Bojan dopoldne umetnik, popoldne pa kmetovalec,« se je pošalila Mihaela. Na kmetiji imajo mlin na kamne, v katerem meljejo žita za lastne potrebe in okoliške prebivalce, vse pridelujejo na sonaraven način. Mihaela Klančar je tudi predsednica Društva biodinamikov Notranjska. Ob sobotah svoje pridelke prodajajo na tržnici v Cerknici, na kmetiji organizirajo tudi različna izobraževanja in delavnice. Če se mimo cerkve odpravimo proti vrhu vasi, tam najdemo stanovanjsko skupnost in dnevni center humanitarne neprofitne organizacije Novi Paradoks. Stanovanjska skupnost je namenjena tistim ljudem z duševno motnjo, ki potrebujejo občasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju vsakdana, v okviru dnevnega centra pa se uporabniki ukvarjajo z ustvarjalnimi in športnimi delavnicami. Idilično okolje Topola blagodejno vpliva tudi nanje.
Povzeto po prispevku Miha Jernejčiča, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...