Leksikon naravne in kulturne dediščine na Notranjskem

Žerovnica

Prebivalstvo
Leto
Število
1869
323
1961
264
2021
180

Prva omemba kraja: 1368 Svrnoÿnycz  . . . ain meul . . . pey Svrnoÿnycz vor dem dorf . . . 
V bližini Žerovnice je hrib Žerunšček, kjer so arheologi odkrili naselbino, ki je morda nastala že v pozni bronasti dobi. Zanimiva najdba je kipec boga Marsa iz bakrove zlitine; povezujejo ga z obredi, kjer so bili v ospredju voda, izviri, drevesa, rodovitnost polj. Prebivalci so se ukvarjali s kmetovanjem, redili so govedo, koze in sejali žita. Najstarejše najdbe so bronasti odlomki srpov, uhatih sekir in ingoti (kosi kovine za nadaljnjo obdelavo) ter segajo v pozno bronasto dobo. Najstarejši odlomek iz starejše železne dobe pripada bronasti vaški vozlasti fibuli. Našli so tudi več delov orožja in vojaške opreme, med njimi gibljivo železno naličnico, ki je pripadala keltski čeladi, železno sulično ost, železne žebljičke, s katerimi so bila podkovana obuvala rimskih vojakov.
Po starem izročilu naj bi vas ustanovilo 12 gospodarjev. Vse žerunsko polje je bilo razdeljeno na 7 štukov (delov), ki so bili razdeljeni na 12 enakih delov. 
Razlag o izvoru imena vasi je več: iz besede žir oziroma žerica, tudi iz besede za ročni mlin, žrmlje. Ob potoku Žerovniščica, ki izvira pod hribom Žerunšček v Veselovi jami, stoji pet mlinov in žag: Veselou, M‘kaucou, Landoucou, Rutarjou in K‘rkotou. Ohranjeni sta tudi dve stari kašči za spravilo kmetijskih pridelkov. Cerkev, ki je posvečena sv. Pavlu in se omenja v 15. stoletju, stoji na hribu, na katerem so nekoč potekali sejmi. V vasi je bil rojen Matija Hribar (1817–1860), kolarski mojster, ki si je pridobil naziv »prvi krajnski kolar«. Njegova slamoreznica je bila razstavljena na Dunaju in predstavljena v časopisu Kmetijske in rokodelske novice. Žerovljan je tudi France Šušteršič (1918–1983), novinar, pisatelj, prevajalec iz francoščine. Spomine na mladost je zapisal v knjigi Mehurčki iz Cemuna (1974). V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vas raziskovala ameriška antropologinja Irene Winner, ki je izdala knjigi A Slovenian village Žerovnica (1971) in Semiotics of peasants in transition (2002); leta 2005 je izšel prevod Semiotika kmetstva v tranziciji.
Julija 1942 so italijanski vojaki v koncentracijsko taborišče na Rab odpeljali 52 moških. Spomenik ob potoku – večja nepravilno lomljena pokončna naravna skala z rdeče vklesanim posvetilom in imeni padlih iz Žerovnice in okolice v 2. svetovni vojni – je bil postavljen leta 1959 po načrtih arhitektov Antona Bitenca in Alenke Lenarčič.

 

Povzeto po prispevku Marije Hribar, objavljen v Slivniških pogledih. Celoten prispevek v knjigi Od Unca do Zahriba ...


Fotogalerija


Dokumenti in multimedija


favicon KJUC grb z napisom A (2) BARVNO NRP logo CMYK 02 Notranjci
Copyright ©2022, eNotranjska, Platforma Webtool6, Qualitas , Vse pravice pridržane.