Rakov Škocjan
foto Tine Schein
Rakov Škocjan je 1,5 km dolga slikovita kraška dolina z izvirnimi Zelškimi jamami in ponorno Tkalco jamo. Zelške jame so podzemski jamski sistem dolg skoraj 2,5 km. Voda, ki ponikne v Veliki in Mali Karlovici na Cerkniškem jezeru, ponovno privre na površje pri Malem naravnem mostu, ki se sramežljivo skriva med sistemom osmih udornih dolin sredi bukovo jelovih gozdov Javornikov. Mali naravni most je tanek kamnit lok, ostanek nekdanjega jamskega stropa Zelških jam, ki se vije 42 m nad vodno strugo. Podzemska voda zapusti podzemlje pri ruševinah nekdanje Rakovške žage. Od tu naprej dobi tudi svoje ime - Rak.
Rak napajajo še mnogi drugi izviri, med katerimi je največji pritok imenovan Očesa, drugi, nekaj metrov proti zahodu, pa Kotliči. Med manjšimi izviri je najbolj znan izvir imenovan Prunkovec. V spodnjem delu se kraška dolina Raka nekoliko razširi in se strmo zaključi pri oboku Velikega naravnega mostu, ki s prepadnimi 40 metrov visokimi stenami zaključuje dolino Rakovega Škocjana. Obok Velikega naravnega mostu se mogočno pne nad deročo vodo, ki po dobrih 200 metrih površinskega toka ponikne v Tkalci jami. Do danes je raziskanih in dokumentiranih 2,5 kilometrov podzemskih rovov te jame, po katerih odteka voda iz Rakovega Škocjana proti Planinski jami. Desno ob oboka Velikega naravnega mostu so ruševine cerkvice Sv. Kancijana in Sv. Benedikta. Arheološka izkopavanja na tem delu so pokazala poselitev že v bronasti dobi. Rakov Škocjan je bil že leta 1949 razglašen za krajinski park in je eden izmed prvih razglašenih krajinskih parkov v Sloveniji.
Prepadne stene v Rakovem Škocjanu so tudi domovanje justinove zvončice (Campanula Justiniana). Justinova zvončica je endemit Dinarskega gorstva, saj raste le na območju Slovenije in Gorskega Kotarja na Hrvaškem.